V prvem tednu našga dopusta smo ugotovil, da je Bosna sigurn ena izmed držav, ki jo bomo z veseljem še obiskali. Hiter prehod čez mejo in že smo nadaljevali v smeri Dubrovnika. In prispeli smo na lokacijo, ki nam je vsem vzela sapo. Obstali smo, ker tako lepo lociran kamp že zlo dolg nismo obiskal.
Govorimo o kampu, ki leži slabih 20 kilometrov pred Dubrovnikom. Kamp pod Maslinom je res čudovit! Leži na pečini, 300 metrov nad morjem, ponuja pa veličasten razgled. Večina parcel je v senci pod oljkami. Dostop do plaže je sicer precej strm in dolg slabih 300 metrov ampak to je super, ker greš dvakrat na plažo in bi si skor lahko štel kot obisk fitnesa, ki je povrh vsega še zastonj. 🙂 Mim grede, tut cena kampa je zelo sprejemljiva. V glavni sezone je okrog 25€ na noč za dve osebi in kombi. Tekom te objave bote ugotovil, da če si vzamete vsaj mal časa lahko tudi v glavni sezoni na Hrvaškem najdete precej ugodne kampe.
Kamp je super izhodiščna točka za ogled mesta Dubrovnik. Ob glavni cesti je tudi avtobusna postaja, kjer precej pogosto vozi avtobus do samega centra mesta.
Dubrovnik očara prav vse. Novejši del mesta ni nič kaj posebnega, apartmaji, hoteli in trgovski centri. Stari del mesta pa je tisti, ki je resnično vreden obiska. Je največji hrvaški turistični biser, ki ga obiskujejo turisti in zvezdniki s celega sveta. In kaj je tako zelo posebnega?
Dubrovnik je prvo mesto, ki je ukinilo suženjstvo, prvi, ki je priznal ZDA, prvi, ki je uvedel sistem karantene, imel odlično vohunsko mrežo in uspešno ohranjal samostojnost. Vzpon mesta naj bi se začel že pred 1400 leti.
“Svoboda se ne prodaja za vso zlato na svetu!”
Star zapis v latinščini, ki ga najdete v mestu Dubrovnik, kar ponazarja kako zelo so in še vedno prebivalci cenijo mir in svobodo.
Sam vstop v ta čudovit star del mesta Dubrovnik se začne na trgu Brsalije. (domačini ta kraj poimenujejo trg pile). Skozi vrata Pile vstopimo v veličastno zgodovinsko središče. Takoj na začetku vas pozdravi glavna ulica, imenovana Stradun. Ulica je dolga 300 metrov in povezuje vrata Pile na severni strani ter ter trg Luza na nasprotni strani. Zraven je velika Onofrijeva fontana ter vstop na obzidje. Ena izmed top 10 znamenitosti, ki jih boste opazili na vseh razglednicah. Tastaredva nista bila pripravljena odšteti čist preveč za sprehod po obzidju. Nisem siguren ampak cena za eno osebo je okrog 20€. Samo obzidje je dolgo 1940 metrov in obdaja celoten stari del mesta. Sicer pa je zelo lepa tudi cerkev svetega Vlaha (mim grede, to pomeni cerkev svetega Blaža :)), Rabljeva hiša, staro mestno pristanišče, trdnjava Svetega Ivana in lahko bi naštevali do jutri. Dubrovnik res ne smeš spustit iz seznama!
Nas je pot iz Dubrovnika vodila naprej do Pelješca. Letos so vsi jamral, da so kampi polni, da ne bomo nikjer dobil prostora. Mi smo bli, tko kot vedno, precej flegma. Prpelal smo se do kampa Nevio in tut dobil prostor. Pa ne kr en prostor, dobil smo (baje zadnjo) parcelo in ta je imela super lep pogled na morje. Kamp je zelo lepo urejen, dost blizu mesta Orebič, tut plaža je čist solidna. Pelješac je sicer kraj, kjer nas večina pomisli na surfanje. Naša Neža je nad tem športom čist očarana zato sm zelo prepričan, da se bomo enkrat v naslednjih letih vrnil in ji omogočl to neizmerno željo. Za vse ljubitelje vodnih športov je raj kamp Antony boy.
Iz kampa vsak dan vozi ladjica, ki te pelje na sosednjo Korčulo. Tataredva sta na ta izlet šla in lahko rečemo, da je ogled mesta Korčule še eno izmed tistih, ki jih ne smeš spustit! Cena ladjice je 30 kun/osebo v eno smer.
Mesto Korčula je zgrajeno na polotočku v Pelješkem kanalu, obdaja jo obzidje s stolpi. V starem delu je katedrala sv. Marka, ki je bila zgrajena v 13. stoletju. Med vsemi prelepimi ozkimi ulicami, odličnimi restavracijami in vsemi kamnitimi hišami je vredno omeniti še hišo, v katerem naj bi živela družina Marca Pola.
Pelješac je poleg surfanja in ostalih vodnih športov zelo primeren kraj za pohodnike in kolesarje. Naši familji so pršl kolesi res super prou. Tako sta zjutri šla na izlet do razgledne točke, ki jo lahko dosežete peš, če pa poti prej ne pogledate vas pa čaka en super strm kilometrski klanec s kolesom. Tale naša mini popotnica bo res navajena vsega hudga. 🙂
Po parih dneh Pelješca smo se kr težko odpravl naprej. Ampak življenje ne čaka, treba ga je živet iz dneva v dan! Šli smo naprej po planu, ki ga ni bilo. Obvezno smo se še enkrat ustavl v Neumu, kupl skor celo trgovino (v trgovini si brez maske!), za malico šli na burek in kavo, js sm dubu še eno dozo ekstra pocen dizla in tako smo vsi veseli odpotovali naprej, čez dolino reke Neretve. Obvezna postojanka na štantu, ki jih ob cesti res ne manjka. Kupl smo eno mandarinino marmelado in se odpelal do Murterja. Tuki se je začel mal majn zabavn dan.
Murter je super. Če Blaža vprašaš se s tem sicer ne strinja. Želel smo si v kamp More, v mestu Jezera. No, edin kamp, kjer so nas zavrl, ker so bili prepolni. Ampak ne za dolgo! Neža je tuki že bla, parkrat. Poznala je kamp Jazina, ki ni nič ekstra, sam če so vsi ostali kampi poln je ta tud odličen! Blaž se tut s tem ni strinju. Bil je tako zelo razočaran, jezen, predvsem pa tečen, da je lastnico kampa More klicu najmanj 50 krat.
Kamp Jazina je sicer čist soliden, če niste ekstra zahtevni. Slab kilometer stran je mesto Tisno, ki je povprečno hrvaško mesto. V kampu so velika pomanjkljivost umazani in zelo stari wc-ji in cena, ki je precej visoka glede na standard. Mislim, da je okrog 35€.
No, vrnimo se k avtokampu More. Blaž je naslednji dan dosegu svoje. V dveh urah dopoldne je ubogo lastnico poklicu še 10 krat in tako smo dobil prostor pri recepciji. Spakiral smo tuk hitr, kot še nikol in verjetn tut nikol več ne bomo. In tako smo prišli v kamp More, ki je solidno urejen, cene precej nižje, lastnica pa zelo prijazna.
En dan sta tastaredva šla s kolesom do mesta Murter ter Betina. Spet dna lušna mesteca, ki sta vsakemu dosegljiva s kolesom, za koga pa tut s tekaškimi čevlji.
Ta del dopusta ni bil nč ekstra. Povprečen dopust, kot ga ima večina ljudi. Tastaredva sta letos kr mal pogrešala raziskovanje, odkrivanje novih kotičkov. Tisto, ta pravo potovanje. Ampak vemo, da to še pride in tut vemo, da bojo od zdej naprej potovanja še tok bolj zabavna!
Zadnje 4 dni smo preživel tam, kjer se naša Neža počut najbolj domačo. Ja, Pakoštane! Kej velik ne bomo pisal, ker so čist ampak res čist vse informacije zapisane že TUKAJ. Upamo pa, da bomo naslednje leto tale naš priljubljen kraj predstavl tut naši mini popotnici. Naj slike povejo vse!
Omenimo lahko samo še otok Vrgado. Tja se odpravite z ladjico, ki vozi iz mesta Pakoštane. Cena vozovnice je 15 kun/osebo. Otok Vrgada je otok, kjer se čas ustavi. Tam živijo samo starejši domačini, ki živijo pravo dalmatinsko življenje. Na otoku je nekaj malega apartmajev (zelo malo!), ena mini trgovinica, plaža, restavracija ali dve in pristanišče. Nič drugega, nič. Je pa super, ker lahko opazuješ domačine, kako zelo uživajo življenje brez vseh stresnih dejavnikov, ki jih poznamo mi. Brez hitenja, brez obveznosti. Živijo življenje!
Dopust 2021 je bil drugačen. Bosna nas je prevzela, kar sploh nismo pričakovali. Prevzele so nas nizke cene, prijaznost domačinov, za nekaj dni smo pozabili na epidemijo, ki trenutno kroji svet. Hrvaška, ti si pa itak posebna. Posebno lepa, posebno domača!
Glavni dopust ne bo nikoli več enak. Zadnjič dva. Zadnjič smo potovali sami. Komaj čakamo, da bo naslednje leto vse prvič!
*Dogodivščine se nadaljujejo kmalu!*
caddyadventures 